nedelja, 12. november 2017

Miha Maleš umetnik - del poletne naloge Vera Sinčič

MIHA MALEŠ 1903 – 1987

 Miha Maleš) je pustil pečat naši kulturni zgodovini kot odličen umetnik, zlasti v času med obema vojnama pa tudi kot izjemen založnik, urednik in pisec o umetnosti. Družini kmeta in mlinarja na Jeranovem pri Kamniku so ga 'darovali' sveti trije kralji: rodil se je na njihov praznik, 6. januarja 1903, in ime je dobil po drugem od treh modrih, ki so se prišli poklonit Jezusu.

 Rojstni kraj ga je s svojo slikovito okolico zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Svet podob, v katere se je zagledal kot otrok, je nosil vedno s seboj in ga je navdihoval pri njegovem ustvarjanju. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 začel obiskovanje posebne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral.


 Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za okrasno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti. Po drugi svetovni vojni je bil Miha Maleš dozorel umetnik, priznan grafik in slikar, lahko pa bi postal tudi profesor na akademiji, če ne bi nastavitve politično oviralo njegovo neupoštevanje kulturnega molka med vojno.


 Leta 1977 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, vendar je bil nekoliko odrinjen od nove akademije in revij. Bil je ena najplodovitejših (čez 1200 slik, čez 3500 risb in grafik) in najbolj opažena osebnost slovenskega likovnega življenja. Velik del njegove umetniške zapuščine je zdaj zbran in stalno dostopen javnosti v Maleševi galeriji v Kamniku.



 Njegova dela so uvrščena tudi v najnovejšo stalno postavitev zbirke Moderne galerije v Ljubljani. Najbolj znano Maleševo delo je Spomin v Benetke iz leta 1936, to je bilo tudi slikarjevo najljubše delo in ga je poklonil Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1987 so pripravili razstavo Miha Maleš – slikar in izdali pregledno monografijo z enakim naslovom. Razstavo o slikarskem opusu Mihe Maleša so načrtovali skupaj z umetnikom ob njegovi 85-letnici, ki pa je ni dočakal, kajti njegovo ustvarjalno življenje se je 24. junija 1987 izteklo.






 Pripravila: Vera Sinčič /Njena naloga je del njegove naloge, ki je v celoti 
preobsežna za objavo. Narejena med poletjem 2017/

Matija Jama -del poletne naloge Franc Mandelj

MATIJA JAMA
1872 – 1947

Matija Jama rojen 4. januarja 1872 očetu trgovcu in kožarju v Ljubljani v hiši v takratnem Starem trgu, danes Florjanska ulica. Mati rojena Kuhar je bila doma iz Velesovega. Očeta Matija Jama ni poznal, ker mu je že pri treh letih umrl. Mati se je zaradi krznarstva, ki ga je podedovala kmalu po smrti moža, poročila z Ignacem Šarabonom, ki je tudi bil krznar. Matija, kot mladoleten dediščine še ni dobil. Dobi pa jo kasneje ob polnoletnosti, ki mu je prišla prav za začetek šolanja.

Kot fantič je bil že v mladosti precej samosvoj in bil v 4. Gimnaziji izključen iz šole. Šolo je nadaljeval v Zagrebu. Tu ga je odkril kot talenta risanja učitelj Milan Rogulj in ga tudi dodatno navdušil za risanje. V letu mature 1891 je že ilustriral učbenik za grščino in latinščino. Ne glede na umetniška nagnjenja se je v Zagrebu vpisal na pravno fakulteto, ki je ni končal.






 Leta 1892, ko dobi skromno dediščino po očetu, je šel študirat slikarstvo v Munchen. Najprej se je srečal s pleneristom Simonom Kollosyje, kasneje pa je zaradi prijateljstva z Jakopičem prišel v Ažbetovo slikarsko šolo. Tu je poleg slovenskih impresionistov spoznal tudi prihodnjo ženo – Holandko Luisovan Raders, s katero se je leta 1902 tudi poročil.



 Obdobje v katerem je Matija Jama živel predvsem pa, ustvarjal se imenuje impresionizem, do katerega imamo Slovenci poseben odnos. To je obdobje likovne umetnosti, s katero se je slovenski narod identificiral. Nosilni element te umetnosti je bila narava.




Pripravil: Franc Mandelj
/Njegova naloga je del njegove naloge, ki je v celoti preobsežna za objavo. Narejena med poletjem 2017/


četrtek, 19. oktober 2017

Nada Marija Golob in Maja Cerar razstavljata v Atriju župnišča v Radovljici


Članica DCA Nada Marija Golob in Maja Cerar razstavljata svoja likovna dela v Atriju župnišča v Radovljci Linhartov trg 30.
Razstava je odprta od 12. oktobra do 6 novembra 2017